Sara

Lamprečnik

Sara Lamprečnik, 22-letna glasbenica, je v zadnjih letih popestrila slovensko glasbeno sceno. Predana glasbi, ustvarja avtorska dela, priredbe, ter sodeluje na veliko glasbenih prireditvah in festivalih. Po dolgih letih ustvarjanja, se je zares našla v svoji najnovejši skladbi »Čeprav te ni«.

»To je to, to je moj stil. Verjetno sem zaradi tega izgubila kakšnega poslušalca ali dva, ampak sem z izdelkom zelo zadovoljna in želim delati v tej smeri«, pravi Sara.

S pripovedujočim besedilom izpod Sarinega peresa in nežnim prepletom melodije, se v skladbi najde marsikdo, po svoje. »Zdi se mi, da si lahko poslušalec sam ustvari mnenje o neki pesmi oziroma besedilu pesmi. Menim, da je pri vseh smereh umetnosti enako. Ko pogledamo sliko, si jo interpetiramo po svoje. Ko preberemo poezijo, si jo interpretiramo po svoje in ob njej doživljamo različne občutke. To je čar umetnosti.«

scroll

IMG_0031-Edit.jpg

Glasba te spremlja že od malih nog. Kaj te je navdihnilo, da si zavila na glasbeno pot? 

Z glasbo sem se začela ukvarjati pri svojih petih letih. Moj oče je bil tedaj še zelo dejaven glasbenik, zato sem bila vso otroštvo obdana z glasbo. Največ s kakšnimi rock skupinami in zvokom električne kitare, ki jo igra moj oče. Mama me je pri petih vprašala, če si želim obiskovati glasbeno šolo. Skomignila sem z rameni in sramežljivo rekla ‘če že vsi gredo, grem pa še jaz’. Najprej sem hodila v glasbeno pripravnico, kjer smo spoznavali inštrumente. Na koncu leta sem se odločila, da bi se rada učila prečno flavto, čeprav so doma potihem navijali za klavir. 

Sodelovala si že na marsikaterem glasbenem festivalu. Slovenija te je bolje spoznala leta 2017, ko si se na Pop Rock festivalu predstavila s pesmijo »Le ti to znaš«. Česa so te festivali naučili in že morda veš, kje boš nastopila naslednjič?

Res je. To je bilo tudi moje prvo sodelovanje z Alexom Volaskom. Prvo pesem, ki sva jo naredila skupaj je bila »Le ti to znaš«. Alex mi je na kavi rekel, da me bo prijavil na festival poprock. In zgodilo se je, da je bila pesem sprejeta! Festival poprock je bila zame res super izkušnja. Kolena so se mi sicer zelo tresla, a se mi zdi, da je moj prvi malo večji nastop uspel. Zdi se mi, da je problem festivalov to, da je ponavadi večina nastopajočih že znanih in uveljavljenih glasbenikov, ker je tako gledanost večja. Festivali so lahko odlična odskočna deska, kariere pa ti ne naredijo. Mislim, da je za polne koncertne dvorane treba narediti veliko več, kot samo nastopati na vsakem festivalu. Zadnje čase pa na festivalih kot so Melodije morja in sonca, EMA ter Slovenska popevka nastopam kot spremljevalna vokalistka, kar me zelo veseli, saj v tem res uživam. Upam pa, da se bom v bližnji prihodnosti lahko dokazala tudi kot solistka. 

Kot si že sama omenila, zadnje čase te večkrat opazimo v vlogi spremljevalnega vokala mnogim uveljavljenim slovenskim glasbenikom. Se tudi v prihodnosti vidiš v tej vlogi, ali bi se raje povsem posvetila solo karieri?

Peti spremljevalne vokale mi je vedno izziv, saj je vsak izvajalec, za katerega poješ, drugačen. Tako se lahko naučiš ogromno stvari. Dokler mi bo petje spremljevalnih vokalov, tako studijskih, kot v živo, všeč, jih bom pela. Vseeno je na prvem mestu moja solo kariera, a za le-to je potrebno veliko dela, časa in kapitala. Petje spremljevalnih vokalov mi je tudi glavni vir zaslužka, ki ga lahko porabim za svojo solo kariero (snemanje, videospoti,..). V prihodnosti se vidim kot solistka ali pa kar oboje. Menim, da s tem ni nič narobe in, da se ljudje včasih podcenjujejo talent in znanje spremljevalnih vokalistov. 

Kateri dosedanji nastop ti je najbolj ostal v spominu in zakaj?

V spominu ti ostanejo res dobri špili in pa tisti, ki so bili slabši in je šlo kaj narobe. Če pomislim za nazaj, ne bi mogla izpostaviti enega nastopa, saj jih je bilo že nešteto. Mi je pa zelo ostal v spominu lanski festival Melodij morja in sonca, saj nas je sredi televizijskega prenosa festivala doletela nevihta. Prenos v živo so morali ustaviti, po odru so zaradi vetra letele note, inštrumenti in rekviziti. Vsi smo bili mokri od dežja, nastala je panika. Takrat se mi niti ni zdelo smešno, a ko pomislim za nazaj, je bilo kar smešno doživetje. No, vseeno upam, da se kaj takšnega ne ponovi. (smeh) 

Sara pravi, da je najbolj ponosna na skladbo »Čeprav te ni«, saj je prva pesem, za katero je besedilo v celoti napisala sama. Meni, da se je v njej najbolj našla, z njo lahko največ pokazala in se razpela. 

IMG_9856-Edit.jpg
7BBB1F2F-6387-4098-87DD-47361C7DBAED.jpe

Zdi se mi, da sem šla proti svojemu toku letos, ob izdaji pesmi »Čeprav te ni«. To je to, to je moj stil. Verjetno sem zaradi tega izgubila kakšnega poslušalca ali dva, ampak sem z izdelkom zelo zadovoljna in želim delati v tej smeri. 

Pred dobrim letom si izdala skladbo »Proti toku«. Kdaj greš sama proti toku?

 »Čeprav te ni« izžareva drugačen izraz kot tvoje prejšnje skladbe. Ustvarila si jo skupaj z več glasbeniki. Kako je pesem nastajala?

Pesem sva skupaj z Alenom Kovšetom napisala med prvo karanteno. Nastala je hitro. Alen je prispeval melodijo, jaz pa kakšen teden kasneje še besedilo. Ker nismo vedeli, kako bomo pesem sploh posneli, saj so bile omejitve prehajanj med občinami, smo pesem posneli od doma. Vsak glasbenik je snemal doma. Tomi Purich je najprej po najinem demotu posnel bobne v Portorožu, Goran Sarjaš je dodal base iz Murske Sobote, Leon Firšt klaviature iz Ljubljane ter Alen Kovše kitare iz Slovenskih Konjic, jaz pa sem se zapeljala do studia Art Music Records, kjer sem posnela vokale. Za mix je poskrbel Žan Serčič ter za master Matej Kovše.

Ponosna sem tudi na videospot pesmi »Čeprav te ni«. Warehouse Collective so ekipa mladih, ambicioznih in kreativnih ljudi, ki so prispevali tako idejo, kot igralce, do celotne montaže videa. Mislim, da so čudovito zajeli celotno sporočilo pesmi in ustvarili odličen izdelek. 

"Pogled ti beži,

ko gledam te v oči.

Ta droben nemir,

vem, srce ne laže mi."

(Sara Lamprečnik, "Čeprav te ni")

Kaj ti v glasbenem svetu predstavlja največji izziv?

Največji izziv je zadovoljiti sebe in publiko hkrati. Slovenija je mala dežela, posledično je mala tudi glasbena scena. Zdi se mi, da moraš ubrati pot, ki bo na prvem mestu všeč tebi, a se bo zanjo našla publika, te sprejela in poslušala. No, vsaj če hočeš živeti od glasbe. 

1441ED54-95C6-48FC-8148-95BDDD54DD3F.jpe

Kaj te v življenju najbolj osrečuje? Imaš poleg glasbe še kakšen hobi?

Mislim, da se je glasba iz hobija spremenila v življenjsko poslanstvo. Z glasbo se bom profesionalno ukvarjala vse življenje, ne glede na to kako in kaj. Če ne bom imela svoje solo kariere, bom verjetno tu pa tam zapela kakšen spremljevalni vokal. Glede na to, da se šolam za profesorico glasbe upam, da bom našla tudi ustrezno službo. Ne glede nato kako me bo življenje vodilo mislim, da bo nekaj v povezavi z glasbo.

V življenju me poleg glasbe osrečuje veliko stvari. Osrečuje me druženje s prijatelji in plesanje dolgo v noč, osrečujejo me trenutki pred in po koncertu, ki jih preživljamo skupaj z ostalimi glasbeniki, osrečujejo me družina, ki mi pomeni največ. Rada preberem tudi kakšno dobro knjigo ali pogledam kak dober film, neizmerno rada pa se udeležujem koncertov.

Če bi lahko, kaj bi danes svetovala 10-letni Sari?

Naj ne bo trmasta in vedno posluša mamo. Ker mame imajo vedno prav. Ampak res vedno. 

PETRA CEGLAR

326FB8CE-4FA0-47A2-8930-116C2AD929CB.jpe